ARHEOLŠKA POT ŠKOLJ

SV. PAVEL NAD VRTOVINOM

Sv. Pavel nad Vrtovinom

Arheološka pot Školj – Sv. Pavel nad Vrtovinom je lahka označena pot, ki nas vodi po arheološkem najdišču nad Vipavsko dolino. Izjemni razgledi na dolino, dobro ohranjene arheološke ostaline in kraška pokrajina nas spremljajo na krožni poti.

KATEGORIJA POTI

nižina

OBDOBJA

bronasta doba, rimska doba, pozna antika, zgodnji srednji vek

KRAJ

Sv. Pavel nad Vrtovinom, Ajdovščina, Primorska

V zaselku Lozarji (350 mnv) je manjše parkirišče, ki predstavlja naše izhodišče. Tu si na pojasnjevalni tabli preberemo osnovne podatke o arheološkem najdišču in prenesemo »track« krožne poti.

Po stezi se odpravimo mimo zadnjih hiš proti zahodu in pot nadaljujemo do južne točke Školja. Na skrajnem južnem delu je ohranjen vodni stolp, mimo katerega se odpravimo ob zahodnem robu osamelca proti severu. Po lepi poti, ki se blago vzpenja, pridemo do korita za napajanje živine, najsevernejše točke naše poti. Od tu se obrnemo proti vzhodu in le malo za tem proti jugu in se vzpnemo na najvišjo točko osamelca (520 mnv). Proti jugu nadaljujemo pot mimo cerkvice sv. Pavla in naprej proti južnemu delu platoja. Blage terase, obrambni zidovi, prepadne stene in odlični razgledi nam delajo družbo. Počasi se po poti po kateri so pred cca. 2000 leti hodili po vodo spustimo do zadnje strani vodnega stolpa. Tu se krožna pot sklene in do izhodiščne točke v zaselku Lozarji nas loči samo še položna pot.

Čas hoje: 1.15 h

Zahtevnost poti: lažja planinska pot, potrebna je dobra obutev

Dolžina poti: 2,8 km

Izhodišče: zaselek Lozarji

Najvišja točka: 520 mnv

Najnižja točka: 350 mnv

Višinska razlika: 170 m

Izhodišče: Lozarji- parkirišče na koncu zaselka

Iz avtoceste Ljubljana – Ajdovščina – Nova Gorica zavijemo na izhod Selo/Dornberk/Črniče, nadaljujemo pot preko Sela, skozi Vrtovin do zaselka Lozarje.

Čas vožnje brez zastojev iz: Ljubljane – 1 ura.

Naravno zavarovan osamelec z imenom Školj s svojim položajem obdanem s prepadnimi stenami, obvladuje razgled nad srednjo Vipavsko dolino. Najzgodnejši ostanki naselbine datirajo v bronasto dobo (sredina 2. tisočletja do 10. stoletja pr. n. št.), z viškom poselitve v pozni antiki (4. – 6. stol.), naseljena pa je bila do srednjega veka (7., 8. stol.). Za časa rimske države je potekala prek Vipavske doline ena glavnih cestnih povezav in z osamelca je bil omogočen odličen nadzor nad cestno povezavo.

V času propada rimske države so preko vzhoda vdirala različna ljudstva, prebivalci zapustijo mesta in zaselke v nižini in se umaknejo na višje in naravno zavarovane lokacije, kot je Školj. Antična naselbina na Sv. Pavlu je dolga preko 460 m in široka 100 m ter ima do 50 m visoke prepadne stene. Takratni naseljenci so celotni plato še dodatno utrdili z obzidjem, širokim od 1 do 1.5 metra. Z 2.4 metra širokim prečnim zidom je bil severni, večinoma pašniški del, ločen od južnega.

Na poti spoznamo okolje v katerem so živeli antični prebivalci, ohranjenih je kar nekaj delov širokega obzidja, vhod v naselbino z vidnimi kolesnicami in seveda vodni stolp. Vodni stolp je najvišja ohranjena rimska arhitektura v Sloveniji in združuje dve funkciji, prvo v povezavi z obrambo naselbine na njenem skrajnem južnem delu in drugo v povezavi z zajetjem in hranjenjem vode. Visoki stolp je omogočal, da so se prebivalci oskrbovali z vodo tudi med obleganji sovražnikov. Vodni stolp na vzhodnoalpskem območju nima primerjav in je velika posebnost.