POT NA
AJDOVSKI GRADEC
ARHEOLOŠKO NAJDIŠČE
Pot na Ajdovski gradec
V svetu starih pripovedk in v mistični pokrajini Bohinja izstopa starodavna naselbina na Ajdovskem gradcu. Arheološka pot je speljana med naselbinskimi terasami do vrha in je opremljena z informativnimi tablami, ki so obogatene s kopijami najdenih arheoloških premetov.
KATEGORIJA POTI
nižina
OBDOBJA
železna doba, rimska doba, pozna antika
KRAJ
Ajdovski gradec, Bohinj, Gorenjska
Bohinjska Bistrica, železniška postaja – Industrijsko območje – Železniški podhod – Ajdovski gradec – Bohinjska Bistrica.
Ajdovski gradec je grič vzhodno od Bohinjske Bistrice, ki je bil poseljen tisoč let; od starejše železne dobe (6. stol. pr. Kr.) in do poznoantičnega časa (5. – 6. stol. po Kr. ). Pot na Ajdovski gradec se začne na železniški postaji v Bohinjski Bistrici, nato je speljana po Ajdovski cesti mimo industrijskega območja Les Bohinj proti železniškem prehodu. Nato se povzpnemo do manjšega sedla, sledimo levi poti strmi po prisojni strani na vrh griča. Z vrha griča je razgled na Spodnje Bohinjske gore od Baškega sedla, Črne prsti do Vogla in Komne.
Čas hoje: 25 minut do vrha naselbine
Zahtevnost poti: lahka pot, potrebna je dobra obutev
Dolžina poti: 2 km
Izhodišče: Železniška postaja Bohinjska Bistrica
Najvišja točka: Ajdovski gradec, 579 mnv
Najnižja točka: Železniška postaja Bohinjska Bistrica, 521 mnv
Višinska razlika: 58 m
Izhodišče: Bohinj, Bohinjska Bistrica – železniška postaja Bohinjska Bistrica
Iz avtoceste Ljubljana – Jesenice zavijemo na izvoz Lesce, nadaljujemo pot čez Bled v Bohinj, preko vasi Nomenj, Lepence, Bitnje do Bohinjske Bistrice, parkirišče na železniški postaji.
Čas vožnje brez zastojev iz: Ljubljane – 1 ura, Bleda – 20 minut.
Javni prevoz: avtobus Ljubljana – Bohinjska Bistrica – 1 ura 50 minut.
Iz Ljubljane vsako polno uro odpelje avtobus do Bohinjske Bistrice.
Železniški prevoz:
Jesenice – Bohinjska Bistrica
Nova Gorica – Bohinjska Bistrica
Arheološko najdišče Ajdovski gradec
Na Ajdovskem gradcu je bila od starejše železne dobe (5. stol. pr. Kr. ) in do pozne antike (5. – 6. stol. po Kr.) naselbina. V času starejše železne dobe Bohinj poselijo ljudje iz Posočja, ki so bili nosilci svetolucijske oz. posoške kulturne skupine. Njihova značilnost je, da so nosili nakit med katerimi je posebna bronasta zaponka z lokom in obeski – svetolucijska fibula, umrle pa so sežgali in pepel s pridatki pokopali v grobne jame.
Svetolucijska bronasta fibula – oblika zaponke, ki ima visok lok, ki je okrašen s prečnimi rebri in se konča z nogo, kamor se je zataknila igla zaponke. Na zaponki so bili nanizani različni obeski: obročki, trikotni obeski s križci in piko, kraguljčki. Take zaponke so nosili samo prebivalci Posočja in Bohinja v času starejše železne dobe.
Jantarjeva jagoda z Ajdovksga gradca – dragocena sled daljnih poti
Pri arheoloških izkopavanjih na Ajdovskem gradcu je bila leta 2003 odkrita jantarjeva jagoda – drobna najdba, vendar izjemno pomemben dokaz o tem, kako živahno je bilo življenje v Bohinju v času starejše železne dobe. Jantar, ki izvira s severa Evrope, je v naše kraje pripotoval po znameniti Jantarjevi poti, ki je povezovala Baltsko morje z Jadranom. V tem času je bilo območje Bohinja vključeno v trgovanje z železnimi izdelki širšega alpskega prostora.
V poznorimskem obdobju postane Ajdovski gradec zatočišče staroselcev, refugij. Naselbina je bila zavarovana z obzidjem, ki se še danes ponekod vidi. Znotraj obzidja se proti vrhu griča nizajo umetno izravnane terase, na katerih so bile postavljene preproste hiše. Hiše so imele kamnite temelje na katere je bila postavljena lesena konstrukcija.
Ljudje, ki so živeli na Ajdovskem gradcu so se preživljali z rejo živine, poljedelstvom, lovom in železarstvom. Od železne dobe dalje so v poletnem času pasli živino v visokogorju, kjer so bili nad gozdno mejo naravna travnata območja. V tem času se začne stopenjska paša živine v Bohinju, kakršno poznamo še danes.
Rudarstvo in železarstvo. Od železne dobe dalje je bilo železo ena najpomembnejših gospodarskih surovin, saj je omogočalo izdelavo kakovostnega orodja in orožja. Zaradi bogatih nahajališč kakovostne železove rude – bobovca je Bohinj že v 6. stoletju pr. Kr. postal rudarsko in železarsko območje. Rudarjenje je potekalo tudi v visokogorju Julijskih Alp.
Krst pri Savici – Ajdovski gradec je navdihnil tudi največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, ki ga je v epu Krst pri Savici izbral za zadnjo utrdbo poganskih Slovanov.
On z njimi, ki še trd jo vero krivo,
beži tje v Bohinj, Bistrško dolino, v trdnjavo zidano na skalo sivo.
Še dandanašnji vidiš razvalino,
ki Ajdovski se gradec imenuje, v njih gledaš Črtomirovo lastnino.
GALERIJA SLIK
