VISOKOGORSKA ARHEOLOŠKA
POHODNIŠKA POT VOGEL
Visokogorska pohodniška pot Vogel
Visokogorska arheološka pohodniška pot Vogel je ena najlepših razglednih poti v Julijskih Alpah. Na poti boste spoznali 5000 letno preteklost planine, rastlinstvo in živalstvo alpskega sveta ob čudovitih razgledih na Triglav. Opremljena je z informativnimi tablami, ki imajo na arheoloških najdiščih kode s katerimi dostopate do tematskih video filmov in vizualizacij preteklosti.
KATEGORIJA POTI
visokogorje
OBDOBJA
bakrena doba, bronasta doba, železna doba, rimska doba, pozna antika, zgodnji srednji vek
KRAJ
Planina Vogel, Bohinj, Gorenjska
Spodnja postaja žičnice Vogel v Ukancu – zgornja postaja žičnice Vogel na Rjavi skali – Orlove glave – Dolga planja – spodnja steza proti Komni – Poljanica na Zadnjem Voglu – Zadnji Vogel, sirarna – Prvi Vogel, Rjava skala.
Z nihalko se iz Ukanca povzpnemo na Vogel, kjer se visokogorska arheološka pohodniška pot začne s prvo informativno tablo na razgledni Rjavi skali. Nato je pot speljana mimo bukovega gozda po smučišču na Orlove glave. Na tablah pri kalu s koritom za napajanje živine spoznamo živalstvo planine, dalje zgodovino smučišča in na Orlovih glavah rastlinstvo alpskega sveta. Nadaljujemo preko manjšega klanca do travnate doline Dolga planja, kjer je arheološko najdišče z ostanki kamnitih temeljev koče iz zgodnjega srednjega veka (7. – 9. stol. po Kr.). Pot se nadaljuje proti vrhu Šije, kjer pod vrhom smučišča zavijemo na spodnjo stezo proti Konjskemu sedlu – Komni. Pot je zložna in ena najlepših panoramskih stez s slikovitim razgledom na Triglavsko pogorje in ostale Julijske Alpe s Karavankami v ozadju. V poletnih mesecih ob poti cvetijo rože, kot so alpski zvončki, dlakavi sleč – rododendron. Na razcepu, proti Voglu ali Komni, se pot spusti v dolino Poljanica na planini Zadnji Vogel, kjer je drugo arheološko najdišče. Tam raziskana postojanka je bila obljudena že pred 5000 leti. Pot nadaljujemo mimo sirarne in na razcepu poti se lahko spustimo po smučišču do krožne panoramske kabinske žičnice Zadnji Vogel, ki vozi do Orlovih glav ali nadaljujemo pot po makadamski cesti do izhodiščne točke na Rjavi skali.
Čas hoje: 3 – 4 ure
Zahtevnost poti: lahka planinska pot, potrebna je planinska oprema
Dolžina poti: 8,5 km
Izhodišče: Zgornja postaja žičnice Vogel – Rjava skala, 1410 mnv
Najvišja točka: Spodnja postaja Zadnji Vogel, 1305 mnv
Najnižja točka: Rjava skala, 1410 mnv
Spodnja postaja Zadnji Vogel, 1305 mnv
Višinska razlika: 424 m
Izhodišče: Bohinj, Ukanc – spodnja postaja nihalke Vogel – Rjava skala
Iz avtoceste Ljubljana – Jesenice zavijemo na izvoz Lesce, nadaljujemo pot čez Bled v Bohinj, preko vasi Nomenj, Lepence, Bitnje, Bohinjska Bistrica, Kamnje, Polje, Laški Rovt in ob jezeru do Ukanca. Parkirišče.
Čas vožnje brez zastojev iz: Ljubljane – 1 ura 12 minut, Bleda – 37 minut, Bohinjske Bistrice – 15 minut.
Čas vožnje z nihalko iz spodnje postaje žičnice Vogel na zgornjo postajo Rjava skala: 5 minut.
Javni prevoz: avtobus Ljubljana – Ukanc – 2 uri.
Iz Ljubljane vsako uro odpelje avtobus do Zlatoroga, kjer je avtobusna postaja. Od avtobusne postaje do spodnje postaje žičnice Vogel je 5 minut peš.
Arheološko najdišče Dolga planja na Prvem Voglu
Visokogorsko postojanko Dolga planja na Prvem Voglu sta leta 2011 odkrila Janez Bizjak in Miran Bremšak, ko sta v travnati ruši opazila kamnite temelje. Na podlagi odkritja smo še istega leta opravili arheološki topografski pregled s testnimi sondami in ugotovili, da gre za arheološko najdišče. V letih 2012 in 2013 smo nadaljevali z arheološkimi izkopavanji na območju kamnitih ostankov temeljev koče.
Pri arheoloških raziskavah je bilo odkrito vrsto predmetov, ki sodijo v različna časovna obdobja. Največ je bilo odlomkov keramičnih loncev, ki po svoji obliki in načinu izdelave sodijo v čas med 7. in 9. stoletje po Kr. V tem času imajo lonci značilna preprosta izvihana ustja, okrašeni so z linijskimi valovnicami ali metličenjem.
Ali so na Voglu kopali železovo rudo?
Od železne dobe dalje je bilo železo ena najpomembnejših gospodarskih surovin, saj je omogočalo izdelavo kakovostnega orodja in orožja. Zaradi bogatih nahajališč kakovostne železove rude – bobovca je Bohinj že v 6. stoletju pr. Kr. postal rudarsko in železarsko območje. Rudarjenje je potekalo tudi v visokogorju Julijskih Alp.
Na območju Vogla so železovo rudo kopali v železni dobi med 6. in 4. stoletjem pr. Kr. in v zgodnjem srednjem veku med 7. in 9. stoletjem po Kr. Ruda je ležala v zemlji tik pod površjem, zato so jo lahko kopali z železnimi kopačami.
Bobovec je kvalitetna železova ruda zaobljene oblike, svetlo sive do rjave barve. Iz bobovca so pridobivali kvalitetno železo s postopkom taljenja v pečeh. Postopek taljenja železove rude v kvalitetno železo je bila veščina, ki se je prenašala iz roda v rod.
Rudarstvo in železarstvo sta bili pomembni gospodarski dejavnosti Bohinja od starejše železne dobe (5. stol. pr. Kr.) do leta 1891, ko pogorijo plavži v Bohinjski Bistrici.
GALERIJA SLIK
